Poljsko predsedstvo je sredi marca na zasedanju Odbora namestnikov stalnih predstavnikov (Coreper I) iskalo podporo za skupno stališče Sveta EU glede predloga Uredbe o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), ter hrani in krmi. Republika Slovenija predloga predsedstva ne podpira, saj med drugim podpira obstoj konvencionalnega in ekološkega kmetijstva ter trajnostno kmetijstvo, prehransko varnost in okolje ter biotsko raznovrstnost, kar podpira tudi SKP 2023-2027 v okviru IRP19 Ekološko kmetovanje in IRP18.03 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Biotska raznovrstnost.

Po mnenju Slovenije predlog Uredbe o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehikami (NGT) ne naslavlja ključnih vprašanj, kot so ocena tveganja, označevanje, sledljivost, analizne metode, možnost samostojnega odločanja držav članic in pogoji pridelave, na kar je Slovenija že opozorila. Zaradi pomanjkanja ustreznih orodij bi bilo izvajanje predloga izjemno oteženo. Nenamerne genetske spremembe, ki nastanejo pri uporabi NGT in se lahko razlikujejo od naključnih mutacij, zahtevajo upoštevanje načela previdnosti ter predhodno oceno tveganja. Brez tega bi lahko prišlo do negativnih vplivov na pridelavo, zdravje ljudi in živali ter okolje. Glede patentiranja Slovenija poudarja, da je to vprašanje treba primarno urejati v okviru patentne zakonodaje.

Zaradi navedenih razlogov Slovenija ne podpira predloga predsedstva in nasprotuje sprejetju uredbe v predlagani obliki. Slovenija ne nasprotuje napredku, vendar zagovarja uvajanje novosti s potrebno previdnostjo, ob upoštevanju znanstvenih dognanj ter zaščiti zdravja, okolja in možnosti izbire pred ekonomskimi interesi, še posebej pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z morebitnimi dolgoročnimi posledicami.

BOLJ KOT NOVE GENOMSKE TEHNIKE PODORA EKOLOŠKEMU KMETIJSTVU IN BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI

Predstavniki Slovenije so na sestanku poudarili pomembnost spoštovanje načela previdnosti v zvezi z rastlinami in proizvodi kategorije NGT1, z vidika koristi kot morebitnih tveganj, ki jih prinašajo. Potreben je pristop od primera do primera, ki zagotavlja, da vsaka NGT rastlina pred odobritvijo prestane znanstveno oceno tveganja. Predvsem pa se Slovenija zavzema za ohranitev obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva in s tem ohranitev trajnostne proizvodnje, varne hrane in prehranske varnosti in okolja, biotske raznovrstnosti. Slednje podpira tudi SKP 2023-2027 v okviru intervencij kot sta IRP19 Ekološko kmetovanje in IRP18.03 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Biotska raznovrstnost.

Slovenija zagovarja tudi zagotavljanje transparentnosti z obveznim označevanjem prisotnosti rastlin in zagotavljanje sledljivosti za rastline in proizvode NGT in s tem ohranitev osnovne pravice potrošnikov do informiranja in izbire ter ne podpira vključevanja patentne vsebine v kmetijsko zakonodajo, saj bi morale biti te zadeve urejene v okviru patentne zakonodaje, pri čemer je treba zaščititi tudi male žlahtnitelje.

POMEMEBNE LOKALNE SORTE

Bolj kot podporo novim genomskim tehnikam Slovenija podpira ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu, za kar so na voljo evropska sredstva v okviru IRP34 Ohranjanje, trajnostna raba in razvoj genskih virov v kmetijstvu. Intervencija je namenjena dejavnostim, ki podpirajo ohranjanje rastlinskih genskih virov in situ in ex situ. Intervencija podpira vzpostavitev monitoringa rastlinskih genskih virov in situ za zelišča (samonikle rastline in divji sorodniki kmetijskih rastlin), vzpostavitev monitoringa rastlinskih genskih virov in situ za jagodičje (samonikle rastline in divji sorodniki), pripravo modela varnega hranjenja in pripravo izbora najbolj ogroženih rastlinskih genskih virov za varno hranjenje in za svetovno banko Svalbard in repatriacijo.

Prav tako podpira vzpostavitev in situ genske banke za trajne travnike, nadaljevanje vrednotenja rastlinskih genskih virov (akcesije in lokalne sorte) – poudarek na uporabni vrednosti lokalnih sort in akcesij, izbor genskega materiala za prenos na (ark) kmetije, hranjenje in upravljanje rastlinskih genskih virov iz Javne službe nalog rastlinske genske banke na (ark) kmetijah (genska banka na kmetijah pod okriljem te službe) – ohranjanje z uporabo in vzdrževalce lokalnih sort. Upravičenci so inštitucije, katerih dejavnost se nanaša na rastlinske genske vire.